38. KDAJ IN KAKO LAHKO UPORABIMO BIOMETRIJSKE VARNOSTNE UKREPE?

Razkrivamo zakotnost biometrije: Kako se biometrija razvija, kje so omejitve in kako pridobiti dovoljenje za njeno uporabo. Od prstnih odtisov do prepoznavanja obraza, razmislite o prihodnosti identifikacije in varnosti.

Biometrijska identifikacija je najbolj zanesljiv način za prepoznavanje ljudi, saj se osebnih lastnosti ne da ukrasti ali ponarediti in jih je težko

prenesti na drugo osebo. In čeprav se je pri nas povpraševanje po biometrijskih rešitvah zaradi zakonskih omejitev že pred leti precej zmanjšalo,

v svetu močno narašča. Poglavitna razloga sta terorizem in begunska kriza, ki sta potrdila pomanjkljivosti identifikacije ljudi zgolj na podlagi

njihovega obraza in osebnega dokumenta. 

 

Biometrijsko prepoznavanje, ki ga običajno povezujemo s prstnim odtisom, omogočajo tudi različne druge enostavno dostopne telesne značilnosti,

kot so obraz, očesna mrežnica in šarenica, dlan, preplet ven na roki, uho, govor in celo način hoje. 

 

Razen za omejitev in nadzor dostopa do objektov in prostorov (fizična pristopna kontrola) ter naprav in podatkov (logična pristopna kontrola), jo

uporabljajo tudi na primer za preverjanje istovetnosti študentov pri opravljanju izpitov, za zaznavanje nevarnih ali iskanje pogrešanih oseb v

množici, preverjanje ljudi pri prehodu meje, s časom pa naj bi biometrija nadomestila plačilne kartice. 

 

Točnost biometrijske identifikacije označujemo s statističnim izrazom »stopnje svobode« (ang. Degrees of Freedom). Pri tem merilu dosegajo

glas 5 stopenj, obraz 20 stopenj in prstni odtis 30 stopenj svobode. Na zgornjem delu lestvice je prepoznavanje očesne mrežnice, ki jih ima kar

245, s štirimi prsti pa dosežemo 150 stopenj svobode. 

 

In kako je z uporabo biometrijskih ukrepov pri nas? 

 

Določa jo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki biometrijo opredeluje kot velik poseg v zasebnost in dostojanstvo posameznika

ter uporabo temu primerno omejuje. Iz 78. do 81. člena zakona je razvidno, da so biometrijski ukrepi dovoljeni v naslednjih primerih. 

 

V javnem sektorju kadar tako določa zakon (npr. Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije) ter izjemoma na podlagi posebnih

zakonskih določil tudi za vstop v stavbo ali dele stavb in evidentiranje zaposlenih na delu. 

 

V zasebnem sektorju pa so dovoljeni, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, varnost ljudi ali premoženja, varovanje tajnih podatkov

ali varovanje poslovne skrivnosti. Zasebni sektor lahko biometrijske ukrepe izvaja le nad svojimi zaposlenimi, če so o tem predhodno

obveščeni, kar pa ni zadostni, temveč zgolj potrebni pogoj za uvedbo. 

 

Če izvajanje biometrijskih ukrepov v zasebnem sektorju ni določeno z zakonom, mora tisti, ki jih želi uvesti, najprej pridobiti odločbo

Informacijskega pooblaščenca. 

 

V praksi to pomeni, da soglasje zaposlenih za uvedbo biometrijskih ukrepov ni dovolj, temveč mora uporabnik v vsakem primeru pridobiti

omenjeno odločbo, kar vsaj po naših izkušnjah ni enostavno. 

 

Kadar menimo, da je uporaba biometrijskih ukrepov v delovnem ali poslovnem okolju nujno potrebna in izpolnjujemo zakonske pogoje,

pa je postopek za pridobitev dovoljenja naslednji. 

 

Na naslov Informacijskega pooblaščenca pošljemo zahtevo za izdajo dovoljenja za uvedbo biometrijskih ukrepov, v kateri utemeljimo,

zakaj je potrebna. Pri tem si lahko pomagamo z že izdanimi odločbami, ki so objavljene na spletni strani Pooblaščenca. 

 

Zahtevo mora vložiti uporabnik ukrepov – in ne na primer varnostno podjetje ali dobavitelj opreme – ter plačati ustrezno upravno takso. 

 

Priložiti je potrebno tudi ustrezen dokaz o tem, da so bili zaposleni obveščeni o nameravani uvedbi biometrijskih ukrepov (npr. datirano in

ožigosano obvestilo zaposlenim ali dokument s podpisi zaposlenih). Če imamo reprezentativni sindikat, v obrazec vpišemo naslov

reprezentativnega sindikata (ali več sindikatov), ki naj ga pooblaščenec obvesti o uvedbi biometrije. Če sindikata nimamo, moramo to izrecno navesti.

 

Po prejemu navedenih podatkov oziroma ko je vloga popolna, Pooblaščenec v roku dveh mesecev odloči, ali je uvedba biometrijskih ukrepov dovoljena. 

 

Za konec morda še nekaj besed o predvidenih kaznih za kršitve, ki znašajo od 4.170,00 do 12.510,00 evrov za pravne osebe in od 1.250,00 evrov

do 2.080,00 evrov za odgovorne osebe v javnem in zasebnem sektorju. 

 

Dobra novica pa je, da opisane omejitve ne veljajo za uporabo biometrijskih ukrepov v zasebne namene, kot so biometrijske ključavnice v hiši,

računalniku ali prenosnem telefonu ter jo zakon dovoljuje za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.

Pošljite povpraševanje