37. AKTUALNO: VARNOST NA EVAKUACIJSKIH POTEH

Naj vaša evakuacija ne bo v temi! Odkrijte ključne zahteve za varnost na evakuacijskih poteh: oznake, osvetljenost in prehodnost. Spoznajte, kako sodobne tehnologije, vključno z elektronskimi ključavnicami, lahko povečajo vašo varnost in pripravljenost na nujne primere.

Ker gre za pravila, ki veljajo za večino objektov in pri katerih v praksi opažamo precej pomanjkljivosti, ne bo odveč, če ponovno spomnimo

na nekaj ključnih določil.  

 

Evakuacijske poti so namenjene hitremu in varnemu umiku ljudi iz ogroženega objekta v primeru požara, potresa ali morebitnih drugih nevarnosti.

 

 ZA TO MORAJO BITI IZPOLNJENI TRIJE OSNOVNI POGOJI: OZNAKE, OSVETLJENOST IN PREHODNOST.  

 

Oznake za smeri izhoda v primeru evakuacije so določene s standardom SIST 1013. Nameščene morajo biti tako, da so vidne iz vseh točk v

objektu. Barva znaka mora biti v skladu z zahtevami SIST ISO 3864, kar pomeni bel simbol (piktogram) na zeleni podlagi. Osvetljenost znakov

je lahko vgrajeno svetilo, zunanje svetilo ali fotoluminiscentni pigment. Za svetlost površine znakov velja standard SIST EN 1838. V primeru

izpada omrežne napetosti mora biti izvedena s pomožnim (rezervnim) virom energije (akumulatorska izvedba).  

 

Osvetljenost evakuacijskih poti zagotavljamo z varnostno razsvetljavo, ki se prižge ob izpadu omrežnega napajanja. Svetilke morajo biti nameščene

tako, da se ljudje lahko orientirajo in poiščejo izhod. Delovati morajo najmanj eno uro. Predpisani nivo osvetljenosti je od 0,5 Lux po celotnem

prostoru do 1 Lux na tleh evakuacijskih poti. Načrtovanje in izvedbo poleg omenjenih določata tudi standarda SIST EN 50172 in SIST EN 60598-2-22.  

Tretji pogoj za varnost pa je prehodnost evakuacijskih poti.

 

S širitvijo sistemov pristopne kontrole so namreč dokaj pogosto električno zaklenjena tudi vrata na evakuacijskih poteh. Kadar električno

zaklepanje onemogoča njihovo prehodnost, zanj veljajo pravila, ki jih omenja tehnična smernica TSG-1-001:2010, podrobneje pa jih razlaga

Smernica SZPV 411.  

 

Gre za primere zaklepanja iz notranje strani vrat hodnikov, stopnišč, požarnih stopnišč in na izhodih, ki je izvedeno z električnimi ključavnicami

ali pridržalnimi magneti in jih odpiramo z identifikacijskim medijem (kartica, koda, prstni odtis).  

 

Za razliko od bolj ali manj enostavnih varnostnih tipk, ki so se uporabljale v preteklosti, mora t.i. panik tipka v skladu z omenjeno smernico

izpolnjevati naslednje zahteve:

  • biti mora osvetljena in mora imeti notranjo osvetlitev,
  • imeti mora gobasti operativni del rdeče barve premera najmanj 25mm,
  • za zaščito pred namerno sprožitvijo je lahko prekrita s prozornim pokrovom,
  • dosegljiva mora biti za otroke in invalide na vozičkih, zato je priporočljiva višina nameščanja 850mm od tal in ne več kot 1.200mm,
  • označena mora biti s posebnim znakom, ki ima bel tekst na zeleni podlagi.  

 

IN KAKO DELUJE?  

Elektronika panik terminala prekine dovod napajanja električne ključavnice ali pridržalnega magneta in sprosti prehod vrat, kar se lahko zgodi

na različne načine:

  • primeru nevarnosti s pritiskom na gobasto tipko (prehod v sili),
  • v primeru prehoda z ID kartico na podlagi signala krmilne enote čitalnika kartic (namenski prehod),
  • v primeru prehoda z mehanskim ključem na podlagi signala kontaktne ključavnice (namenski prehod). 

 

Takšno rešitev moramo v skladu s standardi požarne varnosti uporabljati za novogradnje in rekonstrukcije obstoječih objektov pri načrtovanju

in uvajanju sistemov pristopne kontrole na evakuacijskih poteh od leta 2010 dalje.  

 

Za več informacij v zvezi z obravnavano temo nas lahko pokličete na številko 01 292 79 00 ali nam pišete na naslov trzenje@akoda.si.

 

Pošljite povpraševanje