Po ocenah različnih virov je - ne samo pri nas, temveč po vsem svetu – še vedno v uporabi okrog 80 odstotkov analognih varnostnih kamer.

Ker jih bodo uporabniki postopno zamenjali z mrežnimi (IP), je dobro že danes vedeti, kako lahko sodobne pametne kamere vplivajo na

spremembe sistemov varovanja. Zato opisujemo deset njihovih zanimivejših uporabnosti.  

Ograjna ali perimetralna zaščita. Je področje, na katerem so bile v preteklosti preizkušene različne rešitve (kot npr. aktivne in pasivne

infrardeče bariere ter senzorski in vkopani kabli), katerih poglavitni slabosti sta draga izvedba in lažni alarmi. Dokaj uspešno jih lahko

nadomestimo z varnostnimi kamerami in slikovnim zaznavanjem premikanja v varovanih območjih (t.i. video senzorjem).  

Zaznavanje prisotnosti. Kjer prostore nadzorujemo s kamerami, načeloma ne potrebujemo dodatnih javljalnikov prisotnosti, saj jo lahko

zaznavamo s kamerami.  

Sledenje premikanja. Za sledenje premikanja v varovanih območjih običajno  uporabljamo gibljive kamere s spremenljivim objektivom, ki

jih uporabniki krmilijo ročno. Danes to ni več potrebno, saj lahko statična pametna kamera visoke ločljivosti sama zazna, spremlja, povečuje

in shranjuje premikanje v varovanih območjih. Zato v določenih primerih gibljivih kamer, ki so dražje in bolj podvržene mehanskim okvaram

premikajočih delov, ne potrebujemo več.  

Omejitev in nadzor dostopa vozil. V praksi je bilo preizkušeno več možnosti (kot so identifikacijske kartice, daljinski upravljalniki in različni

oddajniki), ki pa niso zagotovile splošno uporabne rešitve. Temu se lahko precej približa pristopna kontrola s prepoznavanjem registrskih

tablic, ki dosega visoko stopnjo zanesljivosti delovanja in možnosti avtomatizacije pretoka vozil.  

Štetje oseb. Čeprav ga uporabljamo redko, je ponekod vseeno potrebno. Doslej je bila najbolj poznana metoda z infrardečimi žarki, ki jo lahko

nadomesti štetje oseb z uporabo pametnih kamer.  

Štetje vozil. Je pomembno za merjenje zasedenosti v garažnih hišah in na parkiriščih, za kar se večinoma uporabljajo induktivne zanke. Podobno,

kot pri štetju oseb, jih uspešno nadomestimo s kamerami, ki nam lahko omogočajo tudi prepoznavanje registrskih tablic vozil in s tem dodatne

koristne informacije.  

Prosta parkirna mesta. Podobna usoda, kot številne druge, čaka tudi sisteme za zaznavanje prostih parkirnih mest, ki jih bodo kmalu izrinile

sodobne kamere.  

Mreža monitorjev. Za spremljanje varnostnih kamer v nadzornih centrih običajno potrebujemo vsaj dva monitorja, za živo sliko in alarmno

dogajanje. Ponekod pa uporabljajo tudi več ali t.i. mreže monitorjev. Pri sodobnih kamerah in monitorjih večje ločljivosti zadošča že en sam

večji monitor, na katerem lahko opazujemo npr. splošni nadzor, povečane segmente slike in še posebej morebitno alarmno dogajanje.  

Spremljanje aktivnosti (ang. Activity ali Heat Map) pomeni spremljanje pogostosti zadrževanja in gibanja oseb ali vozil v nadzorovanih območjih.

Takšni podatki so zanimivi recimo za trgovce, saj pokažejo, kje in koliko se v prodajalnah kupci zadržujejo. Še pred kratkim se je to preizkušalo z

beleženjem aktivnosti prenosnih telefonov, vendar je dosti bolj enostavna rešitev s pametnimi kamerami.  

Zaznavanje in snemanje zvoka. Vsaka sodobnejša varnostna kamera omogoča tudi zajemanje in snemanje zvoka. Čeprav se v praksi skoraj ne

uporablja, je lahko vseeno koristno, saj varnostnemu osebju pomaga, da zazna nevarnost ali neobičajno dogajanje v varovanih območjih s

pomočjo zvokov.  

S pametnimi kamerami lahko torej nadomestimo različne varnostne naprave, od zunanjih in notranjih javljalnikov prisotnosti, do čitalnikov kartic

in daljinskih upravljalnikov, števnih naprav in tudi gibljivih kamer.  

Kar je dobro vedeti in po potrebi upoštevati pri načrtovanju sistemov tehničnega varovanja v bolj ali manj bližnji prihodnosti.  

Za lažjo predstavo, o čem govorimo, si po želji oglejte kratek posnetek na tej povezavi, pri čemer uporabljena kamera 4K ni pogoj, saj lahko enak

učinek dosežemo tudi z nižjimi ločljivostmi.