Po nekaterih ocenah je v Sloveniji še približno 70 odstotkov video sistemov v analogni tehnologiji. To pomeni, da so ali bodo v naslednjih

nekaj letih zreli za zamenjavo. Zato je dobro vedeti, kako lahko s prehodom na IP tehnologijo tudi prihranimo.

Verjetno ni treba posebej razlagati, da večja (npr. 1 MP) in velika (npr. 5 MP in več) ločljivost ter sodobni objektivi, mikroprocesorji in programska

oprema zagotavljajo bistveno boljšo kakovost in prepoznavnost slike. Vendar to niso njihove edine prednosti. 

Število kamer. Z uporabo IP tehnologije lahko na različne načine zmanjšamo število kamer. Daljši domet, na katerem še vedno omogočajo

prepoznavnost, pomeni manj kamer pri perimetralni – ali ograjni – zaščiti. Glede na SVGA je pri izbiri 2 MP kamer domet daljši približno

dvakrat in trikrat pri 5 MP kamerah. 

Druga možnost je pri nadzoru večjih področij. Z uporabo visoko ločljive 5 MP kamere in več poglednega pretoka (t.i. Multi View Streaming),

lahko z eno kamero nadomestimo štiri do osem analognih. 

Tretja možnost zmanjšanja števila kamer so 360 stopinjske stropne IP kamere. Z uporabo ene lahko na površini 650 m2 nadomestimo najmanj

štiri klasične in se hkrati izognemo mrtvim kotom npr. med policami v prodajalnah. 

Osvetlitev. IP kamere delujejo kot dnevne in nočne, zato pri izbiri kakovostnih kamer ne potrebujemo dodatne osvetlitve. To omogoča prihranek

pri IR reflektorjih, njihovi porabi elektrike in električnih instalacijah. 

Javljalniki. Boljše IP kamere imajo vgrajene lastne procesorje za prepoznavanje premikanja, štetje, zaznavanje smeri premikanja in druge

inteligente uporabnosti. Ali pa to nalogo opravlja programska oprema na video strežniku. Zato lahko odpadejo dodatni javljalni elementi kot

so pasivni in aktivni infrardeči javljalniki premikanja ter pogosto drage električne instalacije pri zunanji zaščiti objektov. 

Strojna oprema. Če smo za video sisteme še pred nekaj leti potrebovali dokaj zmogljivo strežniško opremo, se potreba po procesorski moči

zmanjšuje. Nekateri proizvajalci pa omogočajo tudi video sisteme brez snemalnikov in video strežnikov, ki so primerni predvsem za manjše

postavitve do recimo 16 kamer. 

Kako takšna rešitev deluje? Kamera ima vgrajen lastni mikroprocesor, ki deluje kot video strežnik in SD kartico za shranjevanje posnetkov.

Živo sliko in posnetke pa uporabnik pregleduje z brezplačno programsko opremo, nameščeno na osebnem računalniku, tablici ali pametnem telefonu. 

Poraba. Manjše število kamer, osvetlitve, javljalnikov in strežnikov pomeni manjšo porabo elektrike in električnih instalacij. 

Za lažjo predstavo si prihranek električne energije samo pri kamerah ponazorimo s preprostim izračunom. 

Recimo, da podjetje posluje na desetih lokacijah, kjer ima nameščenih 16 analognih kamer. Po zamenjavi z IP tehnologijo, se njihovo število

zmanjša na 10. To pomeni, da se skupno število kamer zmanjša za 60. Če vsaka kamera pri neprekinjenem delovanju porabi približno 65 kWh

letno, to za 60 kamer znaša 3,900 kWh letno. 

Vzdrževanje. Za manj opreme video nadzornega sistema potrebujemo tudi manj vzdrževanja. Fizičnih nastavitev in čiščenja kamer ter

programskih nastavitev kamer in strežnikov, za kar se cena vzdrževanja običajno določi glede na število kamer. Kar prav tako ni zanemarljivo.

Čeprav zneski posameznih prihrankov morda niso veliki, je njihova skupna vrednost lahko dovolj, da se vložek v posodobitev video sistema

z IP tehnologijo povrne že v treh do petih letih. Zato se načrtovanju novega video sistema izplača posvetiti tudi iz tega vidika.