Ta mesec je pri naših poslovnih partnerjih v dveh tednih prišlo do dveh situacij, ko bi lahko nastal požar. V prvi je bila posledica samo močno

zakajena čajna kuhinja. V drugem primeru pa je zaradi preobremenitve zagorel UPS, ki ga je pogasila stabilna gasilna naprava.

Po velikem požaru v skladišču v Zalogu je bil med drugimi objavljen tudi podatek, da v poslovnih okoljih že nekaj časa beležimo približno sto

požarov letno. Ali povedano drugače, da v podjetjih – in drugih organizacijah – gori povprečno skoraj vsak tretji dan. 

Pri tem v statistiko niso všteti manjši vžigi, ki jih pogasijo zaposleni. Zato lahko brez velikega pretiravanja trdimo, da se v poslovnih okoljih z

ognjem ubadamo praktično vsak dan. In morda je samo vprašnje časa, kdaj bomo na vrsti.

Za zaščito pred požarom izvajamo varnostne ukrepe, ki so pasivni in aktivni. Med aktivno požarno zaščito prištevamo različne varnostne

naprave, kot so sistemi za odkrivanje, alarmiranje in gašenje požara, sistemi za odkrivanje in alarmiranje gorljivih plinov in par v zraku, sistemi

za odvajanje dima in toplote, varnostna razsvetljava in drugi. Z njimi lahko pravočasno zaznamo in odpravimo nevarnost, preden pride do

resničnega požara in ostale škode. 

Vendar nam varnostne naprave prav nič ne pomagajo, če ne delujejo pravilno ali sploh ne delujejo, kar pri svoji dejavnosti prav tako opažamo vsak dan. 

5 PREPROSTIH UKREPOV ZA VEČJO POŽARNO VARNOST

V nadaljevanju zato navajamo pet preprostih ukrepov, ki precej pripomorejo k večji požarni varnosti in jih lahko izvedemo brezplačno ali za

dokaj malo denarja. 

Potrdila o brezhibnem delovanju. Sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno vsaki dve ali pet let pregledati in preizkusiti. To opravi pooblaščeni

tehnični preglednik in izda potrdilo o brezhibnem delovanju. Zato preverite in po potrebi obnovite veljavnost takšnih potrdil. 

Redno vzdrževanje. Sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno redno vzdrževati in preizkušati tudi v času veljavnosti omenjenih potrdil in

sicer v skladu z navodili proizvajalcev. V praksi to pomeni najmanj enkrat do dvakrat letno, kar lahko izvajajo pooblaščeni serviserji z ustreznim

strokovnim znanjem in opremo. Zato preverite ali in kako izvajate redno vzdrževanje sistemov aktivne požarne zaščite. 

Opaznost požarnega alarma. V praksi se dokaj pogosto dogaja, da so alarmne centrale nameščene v prostorih brez prisotnosti ljudi Ali, da

zvočne signalne naprave niso dovolj slišne zaradi prevelike oddaljenosti ali hrupa v delovnem okolju. Če požarnega alarma nihče ne opazi,

tudi ne moremo pravočasno ukrepati. Zato preverite vidnost in slišnost signalizacije nevarnosti požara.

Povezava z nadzornim centrom. Kadar pri napravah za požarno varnost ni prisotnih, mora biti izveden prenos alarmnega signala na nadzorni

center gasilcev ali varnostne služne za zasebno varovanje. Zato preverite, ali takšno povezavo imate, če prenos deluje in kakšen je intervencijski

čas posredovanja v primeru sprožitve alarma.

Ukrepanje pri nevarnosti požara. Naslednje pomembno vprašanje je, kdo in kako bo pravilno ukrepal v primeru pravega alarma. Od ročne

sprožitve gašenje ali uporabe gasilnikov, do v skrajnem primeru klica gasilcev in evakuacije prisotnih. Zato redno skrbite tudi za usposobljenost

zaposlenih za ukrepanje v primeru alarmiranja nevarnosti požara.