Zunanja ali t.i. perimetralna zaščita objektov je pomembna iz več razlogov. Poleg zaznavanja vstopa v varovano območje od zunaj, opozarja tudi na

približevanje ograjam in prehode od znotraj, ki so pogosto povezani s krajami. Vendar zunanje zaščite marsikje ne uvedejo zaradi stroškov, ki bi nastali

z izvedbo električnih inštalacij.

Za zunanjo zaščito je na razpolago več načinov, od katerih najbolj pogosto uporabljamo pasivne infrardeče (IR) javljalnike, aktivne IR bariere in ograjni

senzorski kabel. Predvsem za bariere in kabel včasih potrebujemo več ožičenja, ki ima svojo ceno. 

Rešitev omenjene ovire je lahko izvedba zunanje zaščite brez električnih inštalacij.

Kako takšen sistem deluje? 

Aktivne IR bariere namestimo na betonske temelje, kamor postavimo od 1,5 do 3 metre visoke kovinske stebričke s 6 do 20 infrardečimi žarki, ki imajo

domet do 75 metov. Na vrhu stebrička so sončne celice in oddajna antena, ki komunicira s sprejemniki preko AES 256 bitne kriptirane povezave. V vsakem

stebričku je tudi rezervno napajanje za dva meseca samostojnega delovanja ter svetlobna in zvočna signalizacija alarma. 

Vsi stebriči na lokaciji so povezani v zaščiteno radijsko mrežo, ki je imuna pred izgubo podatkov in motnjami ter stalno preverja prisotnost posameznih

stebričkov. Kar sistem zunanje zaščite varuje pred morebitno sabotažo. 

Še enostavnejša je izvedba ograjne zaščite, kjer se sončne celice nahajajo na vrhu vsake krmilne enote, ki jo namestimo kar na ograjo. Posamezna

krmilna enota lahko pokriva dolžino do 600 metrov. Za vsakih 200 metrov ograje potrebujemo javljalnik zaznavanja tresljajev, ki javi mesto dogajanja

do 3 mtere natančno. V ohišju krmilne enote se prav tako nahaja rezervno napajanje.

Temperaturno območje obeh opisanih sistemov zunanje zaščite je od -35 do 55 stopinj Celzija. 

Drug pogost razlog za nezaupanje uporabnikov in proti uporabi zunanje zaščite pa so slabe izkušnje z lažnimi alarmi. Z današnjo tehnologijo so tudi

zunanji javljalniki prilagodljivi značilnostim okolja in običajnim motnjam, zato je njihovo delovanje bistveno bolj zanesljivo in odvisno predvsem od

pravilnih nastavitev javljalnih elementov.