Največja težava lažnih alarmov je, da se jih s časom navadimo in se nanje več ne odzivamo. Zaradi česar lahko spregledamo resnično nevarnost, ko

bi morali ukrepati. Druga pogosta težava je, da manj izkušeni in usposobljeni serviserji razlogov za lažne alarme ne znajo odpraviti in javljalnike, ki jih

povzročajo, enostavno premostijo (t.i. Bypass). Kar lahko pomeni, da izklopijo več ali celotno linijo javljalnikov in tako zmanjšajo stopnjo varnosti objekta.

 
Kadar požarni alarm na primer povzroči zaustavitev delovanja, zvočno signalizacijo nevarnosti in izpraznitev objekta, ima to prav tako različne

posledice. Od zastoja procesov do paničnih reakcij recimo v nakupovalnih centrih, bolnišnicah ali šolah, pri katerih se ljudje lahko poškodujejo.

 
Naslednja nevšečnost so stroški. Zaradi velikega števila sprožitev varnostne službe posredovanja zaradi lažnih alarmov zaračunavajo. Poleg

tega pa ukvarjanje z lažnimi alarmi pomeni, da varnostno osebje ne more ukrepati drugje, kjer bi bilo zares nujno. Nekateri uporabniki imajo

alarmna sporočila usmerjena na svoje prenosne naprave, predvsem telefone, in niso redki, ki tekajo v podjetje preverjati vzroke alarmov

sredi noči. In še bi lahko naštevali.

Vzrokov lažnih alarmov varnostnih naprav je lahko precej, zato omenimo samo nekatere najbolj pogoste.
 

Napake uporabnikov. Značilne so za protivlomne sisteme, ko uporabniki pozabijo izklopiti alarmne naprave ali nevede vstopijo v varovano

območje. Temu se lahko izognemo npr. s samodejnim izklopom alarmnih naprav ob določenih urah ali z uporabo identifikacijskih kartic, ki

poleg odpiranja vrat izklopijo tudi varovanje prostorov.

 
Motilni vplivi. Pri protivlomnih sistemih lahko motnje povzročajo odprta okna, gibajoči predmeti, mrčes, ki zaide v javljalnik, male živali, tresenje

ograje, če uporabljamo senzorski kabel in podobno. Pri protipožarnih sistemih so običajne motnje kajenje, izpuhi vozil, npr. tovornjakov in

viličarjev, dimi in pare, prašenje, poškodbe, elektromagnetni vplivi iz okolja in tudi namerne sprožitve ročnih javljalnikov požara.

Napačna izbira in/ali razmestitev javljalnikov. Dokaj pogosta težava je, da načrtovalci alarmnih sistemov ne upoštevajo možnih motilnih dejavnikov

ali pa se vplivi pojavijo šele kasneje. V takšnih primerih lahko lažne alarme odpravimo z zamenjavo ali premestitvijo javljalnikov ali spremembo

tehnične rešitve. Senzorski kabel na ograji zamenjamo z varnostnimi kamerami, točkovne javljalnike požara v pari in prahu nadomestimo s termičnim

kablom, namesto običajnih pasivnih infrardečih javljalnikov premikanja uporabimo kombinirano tehnologijo ali namesto optičnih javljalnikov požara

namestimo termične.

 
Ceneni javljalniki. Pregovor, da je za malo denarja malo muzike, velja tudi pri izbiri javljalnikov za zaščito pred požarom in vlomom. Ceneni

javljalniki delujejo zadovoljivo predvsem v idealnih razmerah brez motilnih vplivov. Povsod drugje pa je priporočljivo izbrati tehnološko

naprednejšo rešitev, pri kateri imamo možnost prilagajanja občutljivosti in značilnostim okolja, v katerem javljalniki delujejo.

 
Slabo vzdrževanje. S časom se na in v javljalnikih požara in vloma nabira umazanija, kar prav tako vpliva na njihovo zanesljivost delovanja

in posledično lažne alarme. Zato je za pravilno delovanje varnostnih naprav pomembno tudi redno vzdrževanje.

 
Čeprav se občasno srečamo z resnično zahtevnimi okolji in motilnimi vplivi, lahko v večini primerov lažne alarme odpravimo z dokaj enostavnimi

rešitvami. Zato zares ni potrebe, da povzročajo izpade procesov, vznemirjenje in nezaupanje v varnostne naprave, nepotrebne stroške zaradi

posredovanja varnostne službe, slabo voljo ali nočno bujenje.

 
Če imate torej težave z lažnimi alarmi naprav za zaščito pred požarom, vlomom, nevarnimi plini in podobno ter bi želeli brezplačen nasvet,

kako jih lahko odpravite, nam pišite na naslov trzenje@akoda.si ali nas pokličite na številko 01 292 79 00.