V zvezi z obiskovalci podjetja sta pomembni zlasti dve vprašanji. Prvo, da smo enako, kot pri zaposlenih, odgovorni tudi za varnost obiskovalcev.

In drugo, da vsi obiskovalci v podjetja in organizacije ne vstopajo s poštenimi nameni. Zato ne bo odveč spomniti na nekatera tveganja in kako

ravnamo z obiskovalci, da zagotovimo varnost.

Pred leti so bili dokaj razširjeni primeri, ko so tatovi pod pretvezo poslovnih obiskov neprevidnim zaposlenim po mizah ter iz torbic in žepov kradli

denarnice in druge vrednejše predmete. Prav tako živ je spomin na znano domače podjetje, v katerem je iz fotokopirnega stroja izginil pomemben

zaupen dokument, za kar so enako sumili nepoštenega obiskovalca. Če številnih kraj v javnih prostorih posebej niti ne omenjamo. In še bi lahko

naštevali. 

V praksi najpogosteje srečujemo tri načine vstopa obiskovalcev v podjetja in druge organizacije. 

Prvi je, da obiskovalca sprejme receptorska ali varnostna služba, ki je v sprejemnici ali vratarnici znotraj ali zunaj objekta. Načini evidentiranja

obiska, obveščanja o prihodu in napotitve do obiskanega so različni in pogosto niso v skladu s pravili varnosti.

V mnogih podjetjih in poslovnih objektih so zaradi varčevanja osebni sprejem ukinili in nadomestili z zaklepanjem vhodov. Obiskovalec svoj

prihod najavi preko govorne naprave, vstop mu običajno omogoči odpiranje vrat na daljavo, nakar je največkrat prepuščen samostojnemu

gibanju – in tavanju – znotraj lokacije ali objekta. 

Tretji primer pa so različni javno dostopni objekti, od bank in prodajaln, občin in upravnih enot, do šol in zdravstvenih ustanov. 

V podjetjih so za ravnanje z obiskovalci in varnost priporočljivi predvsem trije ukrepi. 

Evidentiranje. Najmanj imena in priimka, organizacije, iz katere prihaja, h komu je oseba namenjena, ter čas prihoda in odhoda. Podatki so

pomembni iz več razlogov. Da vedno vemo, koliko obiskovalcev je v podjetju in pri kom, če pride do izrednih dogodkov. Da smo prepričani,

da so po koncu delovnega časa vsi obiskovalci podjetje zares zapustili. Tveganja pa lahko predstavljajo tudi povezave z zaposlenimi, kar nam

povedo npr. pretirano pogosti ali dolgi obiski in srečanja ob neobičajnem času. Dokaj preprosto nam zaznavanje takšnih primerov omogočajo

elektronske evidence obiskovalcev z možnostjo pregledovanja podatkov po različnih kriterijih. 

Spremstvo. Obiskovalec naj se od prihoda in do odhoda znotraj podjetja nikoli ne giba brez spremstva, kar je pomembno za varnost obeh strani.

Govorilnice. Najboljša rešitev za sestanke so namenski prostori, običajno t.i. sejne sobe ali govorilnice. Ponovno iz več razlogov. Da se obiskovalci

čim manj gibajo znotraj podjetja in ne motijo dela ostalih sodelavcev. In zaradi dokumentov, informacij in drugih zaupnih poslovnih podatkov, s

katerimi se lahko nepredvideno – recimo na mizi, računalniškem zaslonu ali med telefonskim pogovorom sodelavca – seznanijo v pisarnah zaposlenih.

V javno dostopnih objektih pa sta za varnost pomembna predvsem dva ukrepa. 

Video nadzor. V prvi vrsti snemanje vhodov v objekte, da lahko v primeru incidentov prepoznamo obiskovalce, in po možnosti drugih skupnih

površin, kot so poslovalnice, čakalnice in podobno. 

Omejitev dostopa. Kar v praksi pomeni omejitev prehodov med javnimi površinami, kjer imajo dostop obiskovalci in internimi, do katerih imajo

dostop samo zaposleni. Pri tem ob vstopu v interna področja veljajo podobna pravila kot pri ravnanju z obiskovalci v podjetjih. Predvsem, da se

v njih ne gibajo sami in da sestankov po možnosti ne izvajamo v pisarnah.