Kako odpravimo lažne alarme varnostnih naprav?
9. februar 2018
V praksi se večkrat srečujemo z uporabniki, ki imajo v delovnih in poslovnih okoljih težave z lažnimi alarmi naprav za javljanje požara ali vloma. Vendar neželene sprožitve niso samo moteče, temveč predstavljajo tudi različna tveganja. Zato ni dovolj, da jih ignoriramo, se z njimi sprijaznimo, ali jih zgolj premostimo. Zakaj so lažni alarmi nevarni, kaj jih povzroča in kako jih odpravimo?
Največja težava lažnih alarmov je, da se jih s časom navadimo in se nanje več ne odzivamo. Zaradi česar lahko spregledamo resnično nevarnost, ko bi morali ukrepati. Druga pogosta težava je, da manj izkušeni in usposobljeni serviserji razlogov za lažne alarme ne znajo odpraviti in javljalnike, ki jih povzročajo, enostavno premostijo (t.i. Bypass). Kar lahko pomeni, da izklopijo več ali celotno linijo javljalnikov in tako zmanjšajo stopnjo varnosti objekta.
Kadar požarni alarm na primer povzroči zaustavitev delovanja, zvočno signalizacijo nevarnosti in izpraznitev objekta, ima to prav tako različne posledice. Od zastoja procesov do paničnih reakcij recimo v nakupovalnih centrih, bolnišnicah ali šolah, pri katerih se ljudje lahko poškodujejo.
Naslednja nevšečnost so stroški. Zaradi velikega števila sprožitev varnostne službe posredovanja zaradi lažnih alarmov zaračunavajo. Poleg tega pa ukvarjanje z lažnimi alarmi pomeni, da varnostno osebje ne more ukrepati drugje, kjer bi bilo zares nujno. Nekateri uporabniki imajo alarmna sporočila usmerjena na svoje prenosne naprave, predvsem telefone, in niso redki, ki tekajo v podjetje preverjati vzroke alarmov sredi noči. In še bi lahko naštevali.
Vzrokov lažnih alarmov varnostnih naprav je lahko precej, zato omenimo samo nekatere najbolj pogoste.
Napake uporabnikov. Značilne so za protivlomne sisteme, ko uporabniki pozabijo izklopiti alarmne naprave ali nevede vstopijo v varovano območje. Temu se lahko izognemo npr. s samodejnim izklopom alarmnih naprav ob določenih urah ali z uporabo identifikacijskih kartic, ki poleg odpiranja vrat izklopijo tudi varovanje prostorov.
Motilni vplivi. Pri protivlomnih sistemih lahko motnje povzročajo odprta okna, gibajoči predmeti, mrčes, ki zaide v javljalnik, male živali, tresenje ograje, če uporabljamo senzorski kabel in podobno. Pri protipožarnih sistemih so običajne motnje kajenje, izpuhi vozil, npr. tovornjakov in viličarjev, dimi in pare, prašenje, poškodbe, elektromagnetni vplivi iz okolja in tudi namerne sprožitve ročnih javljalnikov požara.
Napačna izbira in/ali razmestitev javljalnikov. Dokaj pogosta težava je, da načrtovalci alarmnih sistemov ne upoštevajo možnih motilnih dejavnikov ali pa se vplivi pojavijo šele kasneje. V takšnih primerih lahko lažne alarme odpravimo z zamenjavo ali premestitvijo javljalnikov ali spremembo tehnične rešitve. Senzorski kabel na ograji zamenjamo z varnostnimi kamerami, točkovne javljalnike požara v pari in prahu nadomestimo s termičnim kablom, namesto običajnih pasivnih infrardečih javljalnikov premikanja uporabimo kombinirano tehnologijo ali namesto optičnih javljalnikov požara namestimo termične.
Ceneni javljalniki. Pregovor, da je za malo denarja malo muzike, velja tudi pri izbiri javljalnikov za zaščito pred požarom in vlomom. Ceneni javljalniki delujejo zadovoljivo predvsem v idealnih razmerah brez motilnih vplivov. Povsod drugje pa je priporočljivo izbrati tehnološko naprednejšo rešitev, pri kateri imamo možnost prilagajanja občutljivosti in značilnostim okolja, v katerem javljalniki delujejo.
Slabo vzdrževanje. S časom se na in v javljalnikih požara in vloma nabira umazanija, kar prav tako vpliva na njihovo zanesljivost delovanja in posledično lažne alarme. Zato je za pravilno delovanje varnostnih naprav pomembno tudi redno vzdrževanje.
Čeprav se občasno srečamo z resnično zahtevnimi okolji in motilnimi vplivi, lahko v večini primerov lažne alarme odpravimo z dokaj enostavnimi rešitvami. Zato zares ni potrebe, da povzročajo izpade procesov, vznemirjenje in nezaupanje v varnostne naprave, nepotrebne stroške zaradi posredovanja varnostne službe, slabo voljo ali nočno bujenje.
Če imate torej težave z lažnimi alarmi naprav za zaščito pred požarom, vlomom, nevarnimi plini in podobno ter bi želeli brezplačen nasvet, kako jih lahko odpravite, nam pišite na naslov trzenje@akoda.si ali nas pokličite na številko 01 292 79 05.
PS: Povezane vsebine pa si po želji preberite na spodnjih povezavah:
Devet načinov samodejnega zaznavanja nevarnosti požara
Enovita rešitev za pristopno kontrolo in javljanje vloma
Odkrivanje nevarnosti požara z video sistemom