Aktivna požarna zaščita v stavbah kulturne dediščine in bolnišnicah
5. julij 2019
V torek 11.6.2019 je v Psihiatrični bolnišnici Begunje potekal posvet na temo Požarna varnost v bolnišnicah in drugih stavbah za zdravstveno oskrbo v stavbah kulturne dediščine, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za požarno varstvo (SZPV).
Požar v Splošni bolnišnici Jesenice 29. januarja letos je bil opomin strokovni in širši javnosti oziroma slovenski družbi, da je potrebno bolje poskrbeti za požarno varnost v naših bolnišnicah in drugih stavbah za zdravstveno oskrbo. Požar bi lahko npr. v nočnem času ali kakšni drugi neugodni okoliščini terjal mnogo več kot tri življenja in večjo materialno škodo.
Med neugodne okoliščine lahko štejemo tudi neustrezno gradbeno požarno zaščito, predvsem ureditev evakuacijskih poti. S temi okoliščinami se običajno srečujemo v stavbah kulturne dediščine, ki imajo v zakonodaji poseben status glede uveljavljanja običajnih gradbenih požarnovarnostnih ukrepov. Bolnišnica, dom za starejše občane, stavbe v javni rabi, kjer se lahko redno ali občasno zadržuje večje število ljudi, tudi s posebnimi potrebami, ki ima status zaščite kulturne dediščine, predstavljajo še poseben izziv pri zagotavljanju varnosti uporabnikov.
Namen posveta je bil slušateljem posredovati informacijo, da tudi za kompleksne zahteve obstajajo rešitve, le da je treba k njim pristopiti sistematično in upoštevati vse ter medsebojno sodelovati.
O teh izzivih in sprejemljivih rešitvah smo razpravljali na posvetu v Psihiatrični Bolnišnici Begunje. Alojz Žavbi iz podjetja A koda plus je udeležencem posveta predal informacije o pomembnosti vgraditve certificirane aktivne požarne zaščite z namenom hitrega odkrivanja požara ter s tem znatnega zmanjševanja tveganja tragičnih posledic požara.
Dolžnosti in odgovornosti investitorjev, lastnikov, uporabnikov in upravljavcev poslovnih in industrijskih objektov kot zavezancev za požarno varnost so določene z Zakonom o varstvu pred požarom in pripadajočimi predpisi.
Za zaščito pred požarom izvajamo varnostne ukrepe, ki so pasivni in aktivni. Med aktivno požarno zaščito prištevamo različne varnostne naprave, kot so sistemi za odkrivanje, alarmiranje in gašenje požara, sistemi za odkrivanje in alarmiranje gorljivih plinov in par v zraku, sistemi za odvajanje dima in toplote, varnostna razsvetljava in drugi. Z njimi lahko pravočasno zaznamo in odpravimo nevarnost, preden pride do resničnega požara in ostale škode.
Vendar nam varnostne naprave prav nič ne pomagajo, če ne delujejo pravilno ali sploh ne delujejo, kar pri svoji dejavnosti prav tako opažamo vsak dan.
V nadaljevanju zato navajamo nekaj preprostih ukrepov, ki precej pripomorejo k večji požarni varnosti in jih lahko izvedemo brezplačno ali za dokaj malo denarja.
Potrdila o brezhibnem delovanju. Sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno vsaki dve ali pet let pregledati in preizkusiti. To opravi pooblaščeni tehnični preglednik in izda potrdilo o brezhibnem delovanju. Zato preverite in po potrebi obnovite veljavnost takšnih potrdil.
Redno vzdrževanje. Sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno redno vzdrževati in preizkušati tudi v času veljavnosti omenjenih potrdil in sicer v skladu z navodili proizvajalcev. V praksi to pomeni enkrat, dvakrat oziroma štirikrat letno (odvisno od velikosti in kompleksnosti sistem), kar lahko izvajajo pooblaščeni serviserji z ustreznim strokovnim znanjem in opremo. Zato preverite ali in kako izvajate redno vzdrževanje sistemov aktivne požarne zaščite.
Opaznost požarnega alarma. V praksi se dokaj pogosto dogaja, da so alarmne centrale nameščene v prostorih brez prisotnosti ljudi ali, da zvočne signalne naprave niso dovolj slišne zaradi prevelike oddaljenosti ali hrupa v delovnem okolju. Če požarnega alarma nihče ne opazi, tudi ne moremo pravočasno ukrepati. Zato preverite vidnost in slišnost signalizacije nevarnosti požara.
Povezava z nadzornim centrom. Kadar pri napravah za požarno varnost ni prisotnih, mora biti izveden prenos alarmnega signala na nadzorni center gasilcev ali varnostne službe za zasebno varovanje. Zato preverite, ali takšno povezavo imate, če prenos deluje in kakšen je intervencijski čas posredovanja v primeru sprožitve alarma.
V podjetju A koda plus d.o.o. vam prednostno svetujemo, načrtujemo, vgrajujemo in vzdržujemo sisteme za aktivno požarno zaščito, sodelujemo pa tudi pri različnih drugih vprašanjih s področja požarne varnosti.
Če torej potrebujete mnenje, nasvet ali pomoč na obravnavanem področju, nam pišite na naslov trzenje@akoda.si ali nas pokličite na številko 01 292 79 00.