V Sloveniji se letno zgodi dobrih 13.000 vlomov, od tega približno 3.000 v hiše in stanovanja. To pomeni, da je v stanovanjske objekte vlomljeno

povprečno vsake tri ure. Zato ne bo odveč, če pred dopusti omenimo nekaj ključnih podatkov in kako si pri tem lahko pomagamo. 

Po lanskem občutnem zmanjšanju se letos številko vlomov v stanovanjske objekte spet povečuje. Za dobro organizirane in spretne kriminalce

so namreč skoraj idealen zločin, saj po uradnih podatkih preiskanost redko preseže 15 odstotkov. Tako so kaznovani vlomilci prej izjema kot pravilo. 

Po mnenju policije je povečano število vlomov lahko posledica krize, ali organiziranih skupin iz tujine. Čeprav po njihovih evidencah 80 odstotkov

vlomov izvršijo slovenski državljani, so pri nas delovale tudi skupine iz Madžarske, Romunije, Slovaške in predvsem iz Balkana. Takšne združbe

so značilne za večja mesta, kjer se lažje skrijejo, zaradi manjših jezikovnih ovir ne vzbujajo večje pozornosti, pri sorodnikih in znancih pa

dobijo stanovanje in prevoz. 

Več kot 70 odstotkov vlomilcev je starih do 34 let, pogosto delujejo po dva ali več oseb skupaj. Opremljeni z rokavicami in kapami, eden

čaka zunaj, povezani z voki-tokiji. Pri vlomih v stanovanjske objekte gre redkeje za odvisnike od drog, saj je potrebno nekaj spretnosti.

Čeprav nekateri od tega živjo, sta neredko glavni motiv adrenalin in samopotrditev, saj si z vsakim uspešnim dejanjem dvigajo samozavest

in občutek moči. 

Policija na tem področju opaža dve skupini vlomilcev. Prva si tarče izbira načrtno, jih nekaj časa opazuje in se na dejanje pripravi. Druga

skupina pa vlamlja naključno, ker opazijo prazno hišo ali stanovanje, si ogledajo okolico in za vsak slučaj še pozvonijo na vratih. 

Najpogostejši so še vedno vlomi skozi vhodna vrata in pritlična okna. Posebej vabijo nezaščitene ključavnice in okna, ki jih pustimo odprta

zaradi zračenja. Vendar se ne branijo niti zahtevnejšega premagovanja vrat, razbijanja stekla in plezanja preko balkonov. Pogosto je dovolj,

da vstopijo v predsobe, kjer v omarah in oblačilih veliko ljudi pušča denarnice in ključe vozil. 

Poleg materialne škode so najhujše posledice vlomov šok ob pogledu na razdejanje v svojem intimnem okolju in izguba občutka varnosti

ob zavedanju, da se to lahko ponovi. Zato se približno 10 odstotkov žrtev vloma s časom preseli. 

In kako si pri tem lahko pomagamo? 

Policija opaža, da je manj vlomov v objekte, ki so varovani z alarmnimi napravami in varnostnimi kamerami, čeprav so vlomilci običajno

zakriti. Alarmne naprave namreč redko onesposobijo, zvočni alarm znotraj in zunaj pa jih vsaj nekoliko prestraši in največkrat prežene še

pred prihodom varnostne službe. Dober varnostni ukrep so senzorske luči, ki se vklopijo že ob približevanju objektu, znotraj hiš in stanovanj

pa se vlomilci najbolj bojijo psov. Zato pomagajo tudi opozorilne nalepke, da je objekt varovan in da je doma hud pes. 

V preteklosti je bilo znano, da so vlomilci prebirali objave o družinskih dogodkih, kot so poroke, pogrebi, obletnice in podobno ter delovali,

ko so bili domači skoraj zagotovo odsotni. Danes pa med drugim spremljajo družbene medije, zato npr. na Facebooku nikar ne razglašajte,

da odhajate na dopust in ne objavljate dopustniških fotografij, saj vas ob povratku domov lahko pričaka neprijetno presenečenje.

Čeprav so naša osnovna dejavnost sistemi tehničnega varovanja za potrebe poslovnih kupcev, poskrbimo tudi za učinkovito varnost

stanovanjskih objektov. 

In če želite pred odhodom na dopust doma vgraditi alarmni sistem ali varnostne kamere, nas – po možnosti čimprej – pokličite na številko

01 292 79 00 ali nam pišite na naslov trzenje@akoda.si.