Čeprav so kamere že skoraj običajna asistenčna oprema pri osebnih vozilih vsaj srednjega cenovnega razreda, ne govorimo o teh. Niti o
tistih, s katerimi nekateri za zabavo snemajo promet ali svoje podvige. Gre namreč za video kamere, ki so uporabne v službenih in delovnih
vozilih ter so pri nas še dokaj novost. Ali in kako nam takšne kamere lahko pomagajo?
Med najbolj zanimivimi je dvojna kamera v enem ohišju, ki spremlja smer vožnje in notranjost vozila.
Za opazovanje v smeri vožnje ima kamera z ločljivostjo 2MP širok zorni kot 139 stopinj, s katerim pokriva oba vozna pasova, 940nm nevidno
infrardečo osvetlitev za odlično vidljivost v temi, poseben patentiran algoritem za prepoznavnost tablic vozil in samodejno prilagajanje
zaslonke na svetlobo nasproti vozečih vozil.
Za notranjost vozila ima kamera zorni kot 116 stopinj, ki v osebnem vozilu zajame sprednje in zadnje sedeže ter mikrofon za jasno snemanje
zvoka s posebnim filtrom proti motilnim vplivom.
Kameri, ki sta v skupnem plastičnem ohišju, namestimo poleg vetrobranskega stekla s posebnim dvostranskim lepilnim trakom, ki je odporen
pred vlago in temperaturnimi vplivi ter jo povežemo s snemalno napravo. Vsi spoji so zaščiteni pred prekinitvijo v skladu z letalskimi standardi,
naprave pa so odporne pred tresljaji in udarci, ki se pojavljajo med vožnjo, v skladu s standardom EN50155.
Če povzamemo, imamo v vozilu torej kamero, ki snema dogajanje v smeri vožnje ter sliko in zvok v notranjosti vozila.
In kako nam takšna kamera lahko pomaga?
Zaradi vseh navedenih razlogov takšne kamere imenujejo tudi avtomobilske črne skrinjice, čeprav je njihov pomen nekoliko širši, saj bolj
konkretno vpliva na varnost voznika in potnikov.
Poleg opisane dvojne kamere so na razpolago različne druge izvedbe, ki jih lahko namestimo znotraj ali zunaj vozila. Znotraj vozila npr.
za nadzor potniškega dela ali prtljažnega prostora, zunaj pa spredaj v smeri vožnje.
Ko govorimo o službenih vozilih, je krog možnih uporabnikov precej širok, od javnega prevoza, kot so avtobusi, vlaki in taksiji, delovnih,
tovornih in kombiniranih vozil, do posebnih vozil kot jih uporabljajo gasilci, reševalci, redarji, policija, vojska in številni drugi.
Zaradi popularnosti nameščanja kamer v zasebna vozila, snemanja dogajanja v prometu in javne objave posnetkov, so te v nekaterih državah
zakonsko prepovedane. Vendar pri opisani rešitvi ne gre za takšen primer, saj lahko kamere s svojim preventivnim vplivom prispevajo k
večji varnosti udeležencev v prometu.
Po znanih podatkih je pri nas edini pripadajoči predpis Zakon o varstvu osebnih podatkov, in sicer v delu, ki govori o video nadzoru. To
pomeni, da mora biti v vozilih označeno, da se dogajanje snema, posnetki pa so osebni podatki in moramo z njimi ravnati v skladu z
zakonskimi določili.
Če vas o obravnavanih video kamerah za službena vozila zanima več informacij, nam za predstavitveno brošuro pišite na naslov trzenje@akoda.si
ali nas pokličite na številko 01 292 79 00.