Čeprav njihovo število že več kot petnajst let upada, je bilo po podatkih Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) v začetku lanskega leta

še vedno v uporabi 24.330 javljalnikov z radioaktivno snovjo oziroma t.i. ionizacijskih javljalnikov požara. Zakaj se jih je najbolje čim prej znebiti in kako

to uredimo?

Ionizacijski javljalniki vsebujejo radioaktivni vir sevanja, ki je običajno Americij 241 in po zagotovilih zdravju niso nevarni. Zato za njihovo uporabo v skladu

z veljavnimi predpisi pridobitev posebnih dovoljenj ni potrebna. Obvezna pa je priglasitev URSJV, ki vodi register virov sevanja in izpolnjevanje nekaterih

drugih zahtev.

Prvič. Poleg priglasitve je potrebno URSJV poročati tudi vse spremembe števila, lokacije in lastništva ionizacijskih javljalnikov požara.

Drugič. Zagotovitvi je potrebno nadzor in meritve sevanja pred začetkom uporabe in nato najmanj vsakih pet let v skladu s Pravilnikom o uporabi virov sevanja in

sevalni dejavnosti. Pooblaščena izvedenca, ki lahko opravljata preglede virov sevanja, sta ZVD Ljubljana in Inštitut Jožef Stefan.

In tretjič. Po prenehanju uporabe je potrebno ionizacijske javljalnike požara najkasneje v roku treh mesecev predati izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi

odpadki, ki je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), drugemu uporabniku ali dobavitelju, ki mora prav tako opraviti vso opisano administracijo. V roku 8 dni po

predaji javljalnikov pa je potrebno URSJV dostaviti listino o prenosu lastništva in odgovornosti.

Servisiranje, vzdrževanje in demontažo ionizacijskih javljalnikov požara lahko opravlja samo podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Kajti pri

tem lahko pride do poškodbe vira sevanja, kontaminacije zraka, površin in okolja nasploh ter posledično notranje kontaminacije človeka.

Ali povedano preprosto, če pri servisiranju, vzdrževanju ali kako drugače ionizacijski javljalnik pade na tla in se poškoduje, pride do radioaktivnega onesnaženja,

zaradi katerega je potrebno ustaviti delo in izprazniti prostore, v katere pridejo državni uslužbenci v zaščitnih oblekah, ki prostore nato dekontaminirajo. Z vsemi

pripadajočimi posledicami in stroški zaradi izpada procesov in čiščenja prostorov.

Obravnavano področje urejajo Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, Uredba o sevalni dejavnosti in omenjeni pravilnik.

Za kršitev predpisov so zagrožene tudi denarne kazni, ki znašajo do približno 2.000 evrov za odgovorne osebe pravnih oseb in dobrih 6.000 evrov za pravne osebe.

Zaradi vsega navedenega je najboljše ionizacijske javljalnike požara čim prej odstraniti in se tako izogniti možnim zapletom.

In kako to izvedemo v praksi?

Ker gre za zastarelo tehnologijo, se zamenja celoten sistem javljanja požara. Javljalnike odstranijo serviserji, ki so opremljeni z zaščitnimi sredstvi, shranijo

v posebno embalažo in pripravijo vso potrebno dokumentacijo v skladu s predpisi. Nato jih na lokaciji naročnika prevzame omenjeni izvajalec javne službe

in odpelje v skladišče radioaktivnih odpadkov ter izda ustrezno potrdilo, ki ga potrebujemo za URSJV.